O laboratoriju
Osebje
Objave
Raziskave
Pravila
Predmeti/ vaje
Izpitni roki
Rezultati
Naloge
Informacije
Real-time Systems Laboratory

Mikroračunalniki, RI UNI/3

Program/Smer Računalništvo in informatika
Ur/teden 3P / 3V
Izvedba predavanja/vaje
Predavatelj doc.dr. Domen Verber
Status Obvezen predmet na univerzitetnem študijskem programu Računalništvo in informatika - smer Programska oprema
Učne metode Predavanja, laboratorijske vaje.
Obveznosti Zagovor laboratorijskih vaj
Izpit Pisni
ECTS 6

Gradivo za študij

Skripta (pdf, 735kb),
Uvodna predavanja (pdf, 190kb),
Uvod (pdf, 222kb),
Arhitektura mikroračunalnikov (ppt, 389kb),
Programiranje mikroračunalnikov (ppt, 97kb),
Pomnilnik (pdf, 101kb),
Prenos podatkov (pdf, 257kb),
Povezava mikroprocesorja z okolico:
1. Predavanja (pdf, 735kb) in
2. Prosojnice (pdf, 284kb),
Izjeme (pdf, 70kb),
Sodobni pristopi (pdf, 150),

Dodatek k prosojnicam iz poglavja o izjemah (pdf, 191kb). Primerjava Intel-AMD (32 bit) (pdf, 594kb),
Primerjava Intel-AMD (64 bit) (pdf, 594kb),
Dokumentacija za PIC (pdf, 1036kb),
Hipotetični računalnik (pdf, 75kb),

Za "zamudnike"

Z letošnjim šolskim letom se je, tudi za stare programe, spremenil način ocenjevanja predmetov. Namesto ločene ocene predavanj in vaj, dobi študent eno končno oceno. To pomeni, da se po novem ocena izpita izračuna kot povprečna ocena teorije in vaj. V primeru, da rezultat ni cela vrednost, se upošteva ocena teoretičnega dela. Če je le-ta višja, se končna ocena zaokroži navzgor, če je nižja pa navzdol. Primer: 8/9 postane 8, 9/8 postane 9.

Z letošnjim šolskim letom smo nekoliko prenovili tudi vsebino predavanj in vaj. To pomeni, da se bodo nekoliko spremenila tudi vsebina vprašanj na izpitu. Spremembe se bodo poznale že na prvih izpitnih rokih v poletnih počitnicah, zato izkoristite dotedanje roke za zagovore "po starem".


Vsebina

  • Uvod: definicije in pojmi, delitve, zgodovina razvoja, tehnologija izdelave mikroprocesorjev.
  • Sodobne mikroprocesorske arhitekture: osnovne arhitekture mikroprocesorjev, predpomnilnik, vzporedno delovanje enot, cevenje, spekulativno izvajanje ukazov, napovedovanje skokov. Primerjava arhitektur sodobnih mikroprocesorjev in mikroračunalnikov.
  • Programiranje mikroračunalnikov: orodja za izdelavo in razvoj programov za mikroračunalnike, programski model, programiranje v zbirnem jeziku, uporaba višjih programskih jezikov, posebni programski jeziki za mikroračunalniške sisteme. Primerjava programskih modelov sodobnih mikroračunalnikov.
  • Zgradba mikroračunalniških sistemov: signali in vodila, protokoli prenosa podatkov, vhodno/izhodni vmesniki, direktni dostop do pomnilnika. Zgledi najpogostejših komunikacijskih protokolov in vodil. Porazdeljeni mikroračunalniški sistemi.
  • Pomnilniki: delitev in zgradba pomnilnikov, tehnologija izdelave pomnilnikov, načini dostopa do pomnilnika, naslovni dekodirnik, posebne vrste pomnilnikov. Pregled sodobnejših izvedb pomnilnikov.
  • Napredne tehnike uporabe mikroračunalnikov: strežba izjem in prekinitev, sistemska programska oprema, večopravilnost, gonilniki. Zgledi strežbe izjem in prekinitev pri najpogostejših mikroprocesorjih.
  • Povečanje zanesljivosti delovanja mikroračunalnikih sistemov: stopnje zanesljivosti in odpornosti na napake, redundanca in diverznost, zaznavanje in izolacija napak, rekonfiguracija sistema ob napakah.
  • Posebne izvedbe mikroračunalnikov: mikroračunalniki za obdelavo signalov, grafični pospeševalniki, mikroračunalniške rešitve za algoritme za obdelavo signalov in slik.
  • Uporaba mikroračunalniških sistemov: mikroračunalniki v osebnih računalnikih, mikroračunalniki v industriji, mikroračunalniki v avtomobilih, mikroračunalniki v izdelkih široke potrošnje in zabavni elektroniki.

Literatura

  • D.Kodek: Mikroprocesorski sistemi, BI-TIM, Ljubljana, 1993.
  • D.Kodek: Arhitektura računalniških sistemov, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana, 1994.
  • D. Verber, M.Colnarič: Izbrana poglavja iz mikroprocesorjev. Interno zbrano gradivo. FERI Maribor, 2001.
  • Stuart R. Ball: Embedded Microprocessor System: Real Word Design. Butterworth-Heinemann, Woburn, MA, 2000.
  • Gene H.Miller: Microcomputer Engineering, Prentice-Hall, New Jersey, 1999.

Povezave

Vaje pri predmetu
Rezultati izpitov

Na vrh | Prva stran | O laboratoriju | Osebje | Inštitut za informatiko | E-pošta

 

RTS UM Inštitut za informatiko FERI FERI